Sobota, 8. marec ob 21.00, Menza pri koritu

Plesalec in vodja projekta:Ryuzo Fukuhara (Japonska / Slovenija)
Plesalki: Martina Štirn (Slovenija), Maja Pučl (Slovenija)
Koreografija: Alchemic Sisters
Kostumi: Martina Štirn
Glasbeni vodja: George Cremaschi
Glasbenika: Liz Allbee (trobenta, efekti), George Cremaschi (kontrabas, efekti)

Kljub petdesetletni tradiciji modernega feminizma je podoba grobega, močnega in trdnega moškega – »mačota«, še vedno globoko zasidrana v zavesti in kulturi. Če opazujemo pop kulturo, težko razločimo med letoma 1968 in 2008; zdi se, da je trenutni ideal možatosti še bolj dominanten. Moški, ki se ne podrejajo dominantnim modelom moškosti, so »slabiči«, »mevže«, »pedri«. Sporočilo je jasno: kdor ni možat, ni »pravi« moški. Nič čudnega, da so moški negotovi in prestrašeni. Ryuzo Fukuhara, Martina Štirn in Maja Pučl v predstavi Soft Man pretresajo prav to iluzijo moškosti.

Skupna vstopnina za sobotni večer v Menzi pri koritu: 4 €

*

Ryuzo Fukuhara's se je v plesu dokončno našel po usodni plesni butoh delavnici leta 1987. Kasneje je bil nekaj časa član uveljavljene butoh skupine Maijuku, leta 1996 pa je v Parizu ustanovil svojo plesno skupino Alchemic Sisters. Od leta 2000 naprej je Fukuhara deloval predvsem v Evropi, predstave in delavnice pa je izvajal tudi v ZDA, Rusiji in v Vietnamu. Leta 2005 je bil nominiran za nagrado Nacionalnega bienala Danse du Val-de-Marne v Franciji, leta 2006 pa je prejel drugo nagrado na Mednarodnem festivalu sodobnega plesa na Kanarskih otokih.

Povezava:http://www.geocities.jp/ryuzodance/

George Cremaschi prihaja iz New Yorka, kjer je študiral jazz, svojo bazo pa ima v San Franciscu in na Českem. Že več kot dvajset let deluje kot improvizator in se pojavlja v številnih zasedbah. Nastopal je solo, v manjših skupinah, orkestrih, plesnih predstavah in gledališču. V teh letih je sodeloval s številnimi znanimi umetniki kot Cecil Taylor, Evan Parker, Rova Saxophone Quartet, Mats Gustafsson, Fred Frith, Merce Cunningham, Paul Lovens in številnimi drugimi. Nastopal je predvsem v Združenih Državah in Evropi (med drugim tudi na Noise festivalu 2005 v Ljubljani), pojavlja pa se tudi na več kot 25-ih izdajah. Napisal je prek 100 kompozicij za gledališča, ples, kino, itd.

Povezava: http://www.bayimproviser.com/artistdetail.asp?artist_id=33

Liz Allbee je trobentačica in virtuozinja pihalnih inštrumentov, njeno delo pa prehaja in razteza mnogotere žanre, od improvizacije in elektronske kompozicije, prek azijskega folka in popa, pa vse tja do noise in minimal glasbe ter free jazza in eksperimentalnega rocka. Sodelovala je že z glasbeniki kot so Thomas Dimuzio, Joshua Churchill, Jason Stamberger, Anthony Braxton, Leo Smith, Cecil Taylor, Rova, Hans Grusel, Birgit Uhler, Gino Robair, Yugen Japanese Noh Theater, SFSound, pa tudi s člani zasedb Caroliner in Sun City Girls. Živi v Oaklandu, v Kaliforniji.

Povezava: http://www.lizallbee.net/
Intervju na: http://www.lovemuzzle.org/interview/interview_allbee.html

Martina Štirn je slikarka, plesalka in kostumografinja. Po študiju psihologije je končala tudi študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnosti. Med leti 2004 in 2006 je bila gostujoča študentka na praški likovni akademiji v studiu za konceptualne medije. Samostojno je razstavljala v številnih slovenskih mestih (Galerija Srečišče in Galerija Bežigrad 2 v Ljubljani; Galerija Zapor v Kopru, Galerija Stara šola v Komnu), na skupinskih razstavah pa je sodelovala tako v tujini (Češka, Avstrija) kot doma (Platforma LabSUs zavoda SCCA – Ljubljana; Galerija Škuc, Ljubljana; Pittoraž, Galerija Equrna, Ljubljana). V plesnih predstavah Perhaps in Sveta poroka je sodelovala z Ryuzom Fukuharo (festival Break 2.4, Ana Desetnica in drugi), plesala pa je tudi v številnih skupinskih projektih, na primer predstavi Intimne vzporednice in 4 elementi (obe 2007, v Ljubljani).

Povezava: http://www.geocities.jp/martina_stirn/