Četrtek, 7. marec ob 17.00, [A] Infoshop

Vaja v interpretaciji
»Če si ženska, postani moški!«

Diskusijski večer ob primerih pravljic iz Balkana, zabeleženih koncem 19. stoletja, ki tematizirajo netipičen zaplet pravljične junakinje, ki se, preoblečena v moškega poda v svet, premosti številne ovire in naloge ter si tako prisluži carično. Kako pravLJica postane pravica? Kako danes še drugače razumeti pravljice in njene spolne vloge? Ali lahko družbeno zaznamovano pravljično junakinjo rešimo izpod heteronormativnosti patriarhalnega reda, ali je torej lezbična junakinja v pravljici možna?
Vajo v interpretaciji, tveganju, ki se, tako kakor v pravljicah, pravim junakinjam prej izplača, kot pa ne, bodo izvedle: Lilijana Burcar, Suzana Tratnik, Maja Pan in pripovedovalka Zdena Gajser.

*

Lilijana Burcar, doktorica literarnih ved, je študirala angleški jezik in književnost na oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala s temo anglo-ameriška mladinska književnost, pravljice in feministična teorija ter doktorirala s temo imaginarij otroštva v britanski otroški in mladinski književnosti. Danes je na tem oddelku tudi zaposlena, raziskovalno pa se ukvarja s feministično teorijo, študijami spolov, postkolonialnimi in neokolonialnimi študiji ter sodobno britansko in ameriško književnostjo. Dodatno se je izobraževala na Škotskem (Harriot-Watts University) in v Londonu (University of Surrey, Roehampton). Je članica MLA, Children's Literature Association in ESSE. Članke objavlja v revijah Delta, Otrok in knjiga ipd. ter drugih domačih in tujih strokovnih pubikacijah. Je avtorica dela Novi val nedolžnosti v otroški literaturi.

Zdenka Gajser je pripovedovalka pravljic. »Pri umetnosti pripovedovanja ljudskih pravljic, ki jih skozi sebe poustvariš, gre za to, da si vsakič samo delček neke anonimne kulture za katero sploh ne vemo več kakšna je bila. Iskanja znotraj tega so tiha in nevidna, pogosto zaznana samo v šumenju telesa, tlesku jezika, v vibraciji trebušne votline, v rahlem gibu, premiku. Ob vsem tem teče zgodba. Drugega ni.«

Maja Pan je leta 2002 diplomirala iz filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo filozofska analiza pravljice, kjer bo v tem letu pri profesorici Evi D. Bahovec tudi magistrirala na temo feminizem in subjektiviteta, skrivnost račjega srca. Ukvarja se z učenjem človekovih pravic in aktivizmom za pravice živali. Je avtorica dela Ljubezen je ljubezen, vodnika za učenje in razumevanje človekovih pravic na osnovi spolne identitete ter spolne usmerjenosti.
Spletne povezave: www.ljudjeza.org
in: http://www.amnesty.si/izobrazevanje.php?kid=109

Suzana Tratnik, je diplomirala iz sociologije na FDV in magistrirala iz antropologije spolov na Fakulteti za podiplomski študij ISH. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka, publicistka in aktivistka. Souredila je delo L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-1995 in napisala študijo Lezbična zgodba – literarna konstrukcija seksualnosti. Izdala je štiri zbirke kratkih zgodb: Pod ničlo, Na svojem dvorišču, Vzporednice in Česa nisem nikoli razumela na vlaku, ter romana Ime mi je Damjan in Tretji svet. Njene zgodbe in knjige so bile prevedene v več jezikov, leta 2007 je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada za literaturo. Kot dolgoletna aktivistka lezbičnega gibanja vodi in soustvarja kulturno-socializacijski program v Klubu ŠKUC-LL-Monokel, Metelkova mesto.
Spletna stran: www.ljudmila.org/~tratniksu

Odlomek iz zgodbe Moja gora (Pod ničlo, 1997):
»A še prej pa ti moram povedati, kako sem takrat videla samo sebe. Kot človeka - mačko. Človeško telo in mačja glava. Nič dlak. Niti ženskega niti moškega spola (ker se mi je oboje zdelo krivično). Temveč bitje brez spola.«

Ilustracija Lidije Osterc je iz pravljice Deklica, preoblečena v mladeniča in zbirke Vilinski konjic (makedonske bajke, zbral Duško Nanevski)
Romunska vzporednica v angleškem izboru: http://www.mythfolklore.net/andrewlang/053.htm

.