Performans
Ana Hoffner (Srbija / Avstrija / Nemčija): Panic: Perverted

Rimejk dela Aktionhose: Genitalpanik (1969) Valie Export problematizira pozicijo umetnice in njeno lastno zgodovino migracij, ki je umeščena v dominantno avstrijsko kulturo. Rimejk Ane Hoffner je bil prvič predstavljen junija 2007 na dunajski Akademiji lepih umetnosti.

Razširjeni kino: Valie Export je leta 1969 s svojim telesom razširila parametre kina. V kinodvorani v Münchnu se je pojavila v hlačah z izrezom, ki je razkrival pogled na njene genitalije. Na ta način je želela pokazati, da meja med odrom/platnom in občinstvom ni zgolj vprašanje medija, temveč tudi vprašanje spola. Kot feministka se je Valie Export postavila v opozicijo moškemu, da bi vzpostavila drugačen pogleda od običajnega, kjer je moški opazovalec in ženska objekt.

Boj za obči subjekt »ženske« je danes postal težaven iz mnogih razlogov. Soočene smo s koncem politik identitete, kjer biti ženska ni dovolj. Globalni neoliberalni kapitalizem je postavil falocentrizem za svoj najvišji red. Moč ENEGA (falus), dvignjena do abstraktne ravni, zmanjša vsakršen antagonizem na vrsto izpraznjenih, nadziranih in normaliziranih razlik. Postavlja se vprašanje, kako delovati v svetu abstrakcije in izpraznjenih simbolov? Kako se postaviti v času izrednih stanju, v katerem je vse neprestano opazovano in nadzorovano?

Tako kot Valie Export, je Ana Hoffner v medijsko instalacijo vključila svoje telo, ki izzove samo-refleksijo. Občinstvo je osredotočeno na kvadrat med njenimi nogami in tako soočeno s svojo lastno udeležbo znotraj tesnega kroga oblasti. Komu je dovoljeno opazovati in kdo naj bi bil pod nadzorom? Če morajo biti strategije feminizma izražene za sedanjost, potem jih je nujno postaviti v širši kontekst politik in zgodovine. Kar pomeni, da Panic: Perverted ne more ostati zgolj tiha rekonstrukcija nečesa, kar se je zgodilo pred štiridesetimi leti. Postavljati si moramo celo večja vprašanja, kot na primer: komu je dovoljeno govoriti in imeti pozicijo aktivnega subjekta?

Ni naključje, da je prostor za projekcijo med njenimi nogami ravno kvadrat. Ta kvadrat je perverzija tega, kar je bilo že med nogami Tanje Ostojič, ko je uporabila Malewitschev Črni kvadrat na belem. Abstraktni kvadrat, izrezan iz njenih hlač, postane realnost prek njene kože in obritih genitalij. Tu pride v igro vzhodnoevropska umetnost in pokaže, da so vsa vprašanja, ki jih postavljamo o mediju in telesu, postavljena v realni prostor. V tem prostoru neoliberalni kapitalistični sistem neprestano poustvarja in nadzira drugačne (ne)subjektivitete. Tu je migracija prispela do točke, ko je politično nacionalne države ne morejo več prezreti. Migracija je realna in mora biti artikulirana.

Kot otrok migracije iz bivše Jugoslavije, od katerega se je pričakovalo, da bo tiho in brez glasu, hoče Ana Hoffner spregovoriti natanko o tej zgodovini drugačnosti. To zgodbo različnosti želi postaviti v sredino zahodno evropsko feminističnega umetniškega dela Valie Export. Kot queer subjekt Ana Hoffner ni vmeščena v binarnost moško/žensko. Biti queer, pomeni biti tat; ne samo falusa, temveč vsega, kar vključuje imetje falusa: oblasti, lastnine, teles, itd. Ana Hoffner krade delo Valie Export, da ga lahko uporabi na sebi in tako izrazi svojo lastno migracijsko zgodovino, ki je situirana znotraj dominantne avstrijske kulture.

*

Ana Hoffner (1980), rojena v Srbiji, živi in študira na Dunaju. Od leta 2006 deluje na relaciji Dunaj – Berlin. Študira na Akademiji za likovno umetnost, Dunaj v razredu postkonceptualne umetniške prakse pri profesorici dr. Marini Gržinič.