Žiga Kariž

18 Dec 09 21:00 > 15 Jan 10 20:00 LEPOTA 73 (09)

Razstava Žige Kariža LEPOTA 73 (09) v Galeriji Alkatraz tvori LJUBLJANSKO TRILOGIJO skupaj z lanskoletno Kariževo razstavo IZGUBLJENI RAJ (ODPRTA KODA) (Galerija Kapsula, 2008) ter Kariževo razstavo SLIKAR 73, katere otvoritev bo dan prej, torej v četrtek, 17. 12. 2009 ob 19.00 v Galeriji Ganes Pratt.
Vabimo vas na ogled obeh razstav!

ŽIGA KARIŽ: LEPOTA 73 (09)
"Sedemdeseta so bila čas, ki se je nastavljal nostalgiji. Čas, ki je poziral nostalgiji. Čas, ki je anticipiral nostalgijo po sebi. Sedemdeseta so bila nostalgija po sedemdesetih. Sedemdeseta so bila že sama po sebi revival sedemdesetih. V filmu, televiziji, stripu, modi, dizajnu, glamu. Kdor je rasel v sedemdesetih, je svoje otroštvo kupoval, še preden je prišlo na trg. Noben spomin, niti najbolj bežen, ni bil le bežen."

Prvo sodelovanje z umetnikom Žigom Karižem se je začelo pred desetimi leti, ko smo ga povabili s slikarskim projektom Teror=Dekor. Žiga Kariž spada v generacijo umetnikov, ki so bili ključni za formiranje galerije Alkatraz, to je generacija sedemdesetih. Generacija upanja in velikih prebojev, čas, ko je bilo življenje prežeto z barvitostjo, optimizmom, že vnaprej predvideno nostalgijo in "konceptom" napredka družbe.

Na razstavi z naslovom LEPOTA 73 (09), ki tvori LJUBLJANSKO TRILOGIJO skupaj z lanskoletno razstavo IZGUBLJENI RAJ (ODPRTA KODA) (Galerija Kapsula, 2008) ter razstavo SLIKAR 73 (Galerija Ganes Pratt), se umetnik vrača kot zbiralec vizualnega materiala iz časa svojega otroštva. Tu je vizualna senzibilnost ključno nadaljevanje umetniškega jezika, ki ga je Kariž začrtal že v svojih začetkih in to nit ohranja in razvija naprej. Umetnik, kot tudi sam prizna, je bil v svoji mladosti velik potrošnik popularne kulture, od stripov pa do filmov. Popularna kultura je bil ključen element, ki je bistveno vplival na umetnikovo dojemanje podobe sveta. Marcel Štefančič v biografiji o Janezu Janši skozi opisovanje odraščanja Žige Kariža izpostavi zanimivo zgodbo njegovega dojemanja podob. Umetnik ni gojil velikega zanimanja za glasbo kot tako, vendar je bilo njegovo dojemanje te umetniške zvrsti v tesni povezanosti s podobo. V konkretnem primeru mu je bila od glasbe najljubša filmska, ki je neposredno povezana z sliko in ni sama sebi namen.

Prostorska postavitev LEPOTA 73 (09) je zasnovana za prostor galerije Alkatraz. Tematski sklop podob, ki se izmenjujejo na televizijskih ekranih, asociirajo na čas prehoda iz šestdesetih v osemdeseta leta. Gre za osebno videnje, ki tvori sliko sestavljeno iz delčkov kolektivnega spomina skozi iskanje esence pomnjenja preteklosti določene generacije.
Tematski sklopi so razvrščeni po barvi in kompoziciji ter prehajajo iz motivov narave v gradnje utopičnih metropol do gradnje sveta iz lego kock, med njimi se sprehajajo liki iz filmskih zgodb ter junaki "generacije sedemdesetih" vizualnost LEPOTE 73 (09) nadgrajuje vizualnost projekta IZGUBLJENI RAJ (ODPRTA KODA). Vsakdo izbere svoje inkarnacije spomina, ki evocirajo podobe iz časovno oddaljenega, a hkrati določene generaciji osebnega sveta pomnjenja.

Z izborom idealiziranega sveta umetnik dekonstruira podobo preko vdora realnosti, ki jo akcentuira sama surovost razstavnega prostora, kjer lepota izgubi naboj in je prepuščena trenutku identifikacije posameznega gledalca, ki skozi motrenje vzpostavlja odnos do spomina/slike/podobe. Kariž izpostavlja koncept percepcije lepote in različnih načinov videnja nekega objekta/zaznavanja lepote. "Videnje določa naš prostor v svetu, ki nas obdaja./.../ Razmerje med tistim, kar vidimo in tistim, kar vemo, ni nikoli urejeno." Kar vidimo in zaznamo, je odvisno od tega, kako so vzgojeni vidni in miselni koncepti. Ideologija nam prinaša določene konstrukte, ki so splošno sprejeti. Kot take jih bomo verjetno ponotranjili, v primeru, da so v skladu z našim videnjem sveta.

V Kariževo video instalacijo je vključena specifičnost in dialog razstavnega prostora v smislu vzpostavitve refleksivnega odnosa in gradnje polja interakcije z gledalcem. Razstavni prostor tako postane okvir, ne v smislu pasivnega plašča okoli izoliranega objekta, temveč je sam objekt vključen kot integralni del oblikovalnega in akcijskega prijema.

Jadranka Ljubičič

Zahvale: Moderna galerija Ljubljana & Pivovarna Union d.d.