Robertina Šebjanič

17 Apr 08 21:00 > 11 Maj 08 24:00 Bubble
Kustos: Vasja Nagy

Ob premiernem predvajanju videa Bubble, so ljudje spraševali, kaj je na njem posneto; kaj je tista stvar iz resničnosti, ki ima na zaslonu tako nenavadno formo in se tako nenavadno obnaša? Čeprav je bil video na skupinski razstavi moja kuratorska intervencija, odgovora nisem poznal. Kasneje sem avtorico sicer vprašal za pojasnilo, vendar me osebno ni zares zanimalo.
Njen odgovor mi tudi ni veliko pojasnil, me je pa dokončno prepričal, da v celotni zgodbi to materialno ozadje pravzaprav ni kdove kako pomembno.
Video Bubble, čeprav je v osnovi posnet s kamero, nima namena prikazovati zunanjega resničnega sveta. Referencialni objekt uporablja le kot gradni element vizualne govorice, dalje pa ga transformira po logiki animacije. Tu živi v popolnoma svojem, na novo skonstruiranem svetu. A vendar gre za svet stvar-nosti, za svet, ki gledalca ne odpelje popolnoma v čudežno deželo. Bubble je pravzaprav nekakšno ljubkovalno ime za nenavadno bitjece, ki se pojavlja na zaslonu. Ves čas je njegova prisotnost negotova. Premika se, pulzira, pojavlja se in izginja v prav takšni nestabilnosti, v kakršni se kažejo tudi življenja bitij, ki jih poznamo iz naše zemeljske izkušnje. Njegovo telo je čvrsto in bolj kot na krhek milni mehurček, spominja na tkiva organizmov, ki so vezana na življenje v vodi. Kaže se kot tujec, kot miren in miroljuben tujec, čeprav ne poznamo njegovih namenov. Ostaja nam neznan. Govori nam o globinah, naj bo morskega ali vesoljnega oceana, a pove zelo malo o sebi osebno. V vsakdanje sproščenem ritmu premikanja nežno vstopa v gledalčev intimni čustveni prostor in mu počasi počasi leze pod kožo. Morda je celo virus ali tat telesa, a vendar zna človeka potegniti v svoj mehki in v neskončnost odprti svet.
Video je bil doslej večkrat prikazan kot enostavna projekcija. Z uporabljeno tehnologijo in specifičnimi lastnostmi prostorov, v katerih se je pojavljal, je vzpostavljal konkretno razmerje z gledalcem in njegovim telesom. Za galerijo Alkatraz Bubble prestopa meje video projekcije. Sam galerijski prostor avtorica doživlja ter oblikuje z videom in tehnologijo, ki jo uporablja, kot ambient. Neznana bitja iz globin se tu naselijo v prostor s svetlobnimi projekcijami, hkrati pa jih avtorica postavlja za steklo. Po prostoru postavljene televizorje lahko dojamemo kot steklene posode, v katerih ta bitja živijo in se človeku po svoji volji pokažejo ali izginejo. Lahko si predstavljamo, da so naši ujetniki in jih vzgajamo kakor v akvarijih ali hranimo v formalinu. Po drugi strani pa so steklene bariere tudi okna v nedoločen prostor, ki ga sicer lahko opazujemo, a nanj nimamo vpliva. Bubbli se pojavljajo in izginjajo, vzpostavljajo odnose z drugimi predstavniki svoje vrste v prostoru ter nas tako postavljajo v negotov položaj, ko ne vemo natančno, kdo je opazovalec in kdo opazovani.

Vasja Nagy

Robertina Šebjanič
končuje študij na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter na šoli uporabnih umetnosti - Famul Stuart v Ljubljani. Aktivno se ukvarja z videom in novomedijskimi praksami. Predstavila se je že s samostojnimi in skupinskimi projekti ter uspešno sodelovala tudi na mednarodnih razstavah in festivalih. V študijskem letu 2005/2006 se je strokovno izpopolnjevala na Valand School of Fine Arts v Gothenburgu na Švedskem (Oddelek za multimedijo).
Zahvala za tehnično podporo:
Adam Hyde, Moderni Galeriji, Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk, Luki Frelihu, Mihi Ciglerju in Niki Autor.