Neven Korda

16 Okt 07 21:00 > 21 Okt 07 24:00 TO JE TO
Intimno – monumentalno

Koproducenti: KUD Mreža, Galerija Alkatraz Zavod SCCA-Ljubljana, Zavod Celeia, Zavod K6/4.
Produkcija: Zavod Zank.
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo.

V Galeriji Alkatraz bodo prikazani video objekti, različni po formi (objekti, inštalacije, kadavri) in po žanru (mixed media, abstraktne vizualizacije, politična montaža, refleksivna tihožitja), na Trgu Brez zgodovinskega spomina pa bo video vsebina teh istih video objektov podvržena formi dopadljive javne rabe informacij. V Galeriji Alkatraz so video objekti sami v sebi zadostni, le postavljeni bodo skupaj kot v nekakšnem terariju, na Trgu pa se te video vsebine iztrgajo iz svoje statične konstrukcije, relativizira se njihov inherentni pomen in si znotraj nove konstrukcije izmenjujejo mesto in ritem na projekcijskih površinah. V Galeriji Alkatraz bodo objekti interaktivni in v sebi trajajoči (konstrukcija časa), na Trgu pa se bodo poenotili, desubjektivizirali skozi direktno
manipulacijo vizualizatorja in predprogramiranih poti. Notri se bosta soočila objekt v svoji postavitvi in gledalec. Zunaj bodo rezultati vizualistove kontrole vizualnih stimulansov, živa manipulacija videa in ustvarjanje nove sinhronosti.

Razstavljene bodo stvari, ki so začele nastajati nekako z novim tisočletjem, sredi defetizma, ponovnega konca zgodovine. To prakso še najbolje opredelimo kot odgovor na instrumentaliziranje umetnosti skozi NVO v kulturi (neodvisna kulturna produkcija) in na drugi strani naličje istega, grandiozno kuliso takratnega antiglobalističnega gibanja, predvsem takšnega kot se je izražal v Sloveniji in Ljubljani. Danes je strah še večji, globina brezizhodnosti globalnih nerešljivosti pa še globlja. Npr. 20 sekundni film Verujem – prvi po nastanku v seriji NNF – je antireligiozna, antiantiglobalistična, antiusodna ... skratka progresivna mantra.
Novi Novi filmi so filmi (pisma, kot jih je označil eden od gostov pri meni doma) upanja in žalosti, radosti in strahu. Tako bo pravzaprav razstavljena prva šestletka programa oboževanja lepega, čutnih trenutkov, nostalgičnih tihožitij, dajanja in ne mešanja, predstavljanja in ne komuniciranja. Rušilni moči znanega, predvidljivega, zajedalskega, izkoriščevalskega se je ta praksa uprla z nepomembnim, naključnim, izgubljenim. Ne „Narava, šport in tehno glasba” temveč “Nepomembno, naključno, izgubljeno”.
Naj se razprava o podobah, sploh pa v novih medijih, iz psihologije, filozofije, iz mentalnih, telesnih, dematerijalizacijskih procesov vrne v medij sam, v registracijo samega sebe. Saj umetnost mora biti surova, tudi angažirana, sodobno kritična. Enostavno, grobo, reciklirano, poceni, improvizirano v konkretnem prostoru in času.

Neven Korda
je umetnik na polju performativnih in projeciranih umetnosti. Režiser in avtor gledaliških predstav, avtorskih filmov, dokumentarcev, video spotov. Je mentor in izvajalec delavnic uporabnega videa. Dejaven je na področju arhiviranja in ohranjanja video zapisov.
V osemdesetih je bil soustanovitelj in vodja gledališke skupine FV 112/15, ustanovitelj alternativne video produkcije FV Video, ter član skupine Borghesia zadolžen za vizualije.
V devetdesetih je delal tudi kot video montažer, avtor TV podob, režiser in realizator projektov in tv oddaj.
Na prelomu tisočletja se je (spre)obrnil k raziskovanju, prakticiranju, beleženju in čaščenju čiste umetnosti. Ima 100 % čisto video prakso in vizualista Barbata Kanaka. Ustvarja umetne situacije, ki rabijo živo interakcijo telesa, glasa, zvoka in videa, ter računalniško posredovanje. Verjame, da je šele izpovedana resnica sklepni del realnosti, da pri tem (povednem) umetnost ni brez odgovornosti.