Gorazd Krnc

19 Jun 07 21:00 > 29 Jun 07 24:00 Zagovor magistrske naloge z naslovom: Eksperimentalni video med starimi in novimi mediji (od akrila na platnu do digitalne podobe na namizju)

Naslov magistrske naloge ni mišljen kot linearna pot od starih k novim medijem, marveč ga je potrebno brati dobesedno. Torej kot neko vmesno stanje, kot nekakšno vmesnost med starimi in novimi mediji z uporabo in spoštovanjem do obeh, kar je najbolje vidno v edinem samostojnem video delu, ki sem ga uvrstil v to magistrsko nalogo.

Projekt Feeling Highway je zasnovan kot prostorska video-projekcija, namenjena enemu obiskovalcu. Pred prostorom, v katerem je video projekcija, se nahaja čitalec prstnih odtisov. Tu mora obiskovalec, če želi vstopiti v sobo s projekcijo, pustiti svoj pečat, svoj prstni odtis. Čitalec nato prstni odtis pošlje računalniku, ta pa podatek spremeni v digitalno kodo. Računalnik primerja pravkar pridobljeno kodo z že vnaprej vneseno kodo mojega prstnega odtisa. Odvisno od vnaprej določenih parametrov ujemanja prstnih odtisov med obiskovalčevim/obiskovalkinim prstnim odtisom in mojim prstnim odtisom, računalnik pripravi eno od treh verzij videa Feeling Highway.

Način izbire s podobnostjo prstnega odtisa na eni strani kaže na totalitaristično moč ustvarjalca kot tistega, ki lahko manipulira z gledalcem. Izbira, ki je izpeljana na osnovi popolnoma nesmiselnih pogojev in je zatorej vrednostno nična, opozarja na delitve prebivalstva, ki se vršijo na vedno bolj neobstoječih dejavnikih (nacionalna identiteta, biološka pripadnost, kulturna pripadnost…). Ti dejavniki, na katerih se je v preteklosti izvrševala delitev ljudi v različne skupine, postajajo vedno bolj zabrisani (npr. lahko menjamo spolno pripadnost, prevzemamo navade tujih kultur…). Postajajo nični in nesmiselni, prav kakor je nesmiselno razvrščanje ljudi v skupine na podlagi njihovega prstnega odtisa.

Projekt Archaios xene je bil zasnovan z naslovom Ženska junaška dejanja, kar je naslov Plutarhovih spisov, nastalih v 2. stoletju našega štetja. Ti spisi so osnovni motiv projekta. Sestavljeni so iz sedemindvajsetih zgodb, v katerih avtor opisuje resnične, sodobne in mitološke ženske figure. V projektu sem poskušal vzpostaviti vzporednice med skoraj dva tisoč let starimi biografskimi spisi in težavami sodobnega človeka v današnji družbi.
»Transformacija je čudna beseda. Namiguje na to, da se umetnost transformira. Pa se ne, le tvori forme (plain forms).« (Roy Lichtenstein)

Lichtensteinov citat je moto in obenem vir delovnega naslova projekta, v katerem je obiskovalec tudi sooblikovalec umetniškega dela. Projekt na eni strani deluje kot dialog med velikani sodobne umetnosti: znameniti rek Josepha Beuysa: »Vsak je lahko umetnik« dopolnjuje Sigmar Polke z: »Vse je lahko umetnost« kar pesimistično nadgradijo in rahlo zvrnejo Fluxus, točneje Maciunas in Paik z: »In tega ne morete kupiti«. Vse skupaj zaključi in spet preobrne Bruce Nauman z: »Vsaka ideja je lahko umetnost, pa naj vam je to drago ali ne«.[1]

Slike so narejene na meter krat meter veliko kovinsko ploščo in so konkavno upognjene. Ta upognjenost naj bi prikovala gledalčev pogled. Koti pogleda se ne odbijajo navzven kot pri ravnih površinah, ampak se vračajo k svojemu izvoru, torej gledalcu samemu (pri gledalcu, ki stoji pravokotno na površino slike). Kovina kot slikarska podloga ima drugačne značilnosti, kot jih ima platno. Tako kovina barv ne vsrkava, marveč jih pri slikanju nalagamo na vidne plasti, barva za kovine ima tudi drugačno kemijsko strukturo in je zato mnogo bolj odsevna/odbojna kot akrilna ali oljna barva. Obenem kovinska podlaga omogoča dosti boljši nanos raznih tiskanih elementov, kar je ključnega pomena za dosego kolaža, kakršnega si želim. Eisensteinova teza o naraščajoči intenzivnosti dogajanja znotraj določenega kadra skupaj z 'znotrajkadrsko' vsebino posamezne scene,[2] pomeni sprotno grajenje vsakega dela slike.

V videu Me V(isual)S(ound) You so video podobe, vzete iz spleta, kombinirane z lastnimi posnetki, narejenimi z S-VHS kamero. Lastni posnetki so 'dvakratno' osvetljeni, tako so najprej posneti s kamero, nato pa je ta posnetek predvajan na televiziji in z ekrana televizije je detajl povzet kot končna slika. Na ta način dobljena slika (kot pri projektu Feeling Highway in še nekaterih starejših videih) ima svojo značilno teksturo, ki v kombinaciji s čistimi posnetki ustvarja določeno napetost, ki videu samemu kot celoti dodaja dodatni šarm.

Naslov magistrske naloge Eksperimentalni video med starimi in novimi mediji: od akrila na platnu do digitalne podobe na namizju je potrebno brati dobesedno. V svojem delu sem vpet med stare in nove medije. Pot od slik (akrila na platnu) z začetka podiplomskega študija do zadnjega projekta, narejenega kot del študijskega programa, Plain Forms (digitalna podoba na namizju) ni pot napredka, marveč Borgesovski Vrt s potmi, ki se cepijo.

Gorazd Krnc
(1973, Ljubljana) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani pri prof. Metki Krašovec, prof. Janezu Berniku in prof. Gustavu Gnamušu. Leta 2003 je na isti akademiji diplomiral pri prof. Sreču Draganu (video) in prof. Gustavu Gnamušu (slikarstvo). Od leta 2003 sodeluje v kulturnih redakcijah Radia študent in Mariborskega radia študent. Leta 2004 prejme štipendijo Ministrstva za kulturo RS za podiplomski študij videa na ALU pri prof. Sreču Draganu. Leta 2006 je uspešno zaključil podiplomski program šolanja na ALU in zaključil s pisanjem magistrske naloge. Zagovor magistrske naloge bo opravljen 19.06.2007 v galeriji Alkatraz. Svoje umetniško delovanje predstavlja na številnih razstavah doma in po svetu.

[1] Vsi citati so iz naslova http://www.detroitmona.com/jef_bourgeau_bibliography.htm januar 2007.

[2] Sergej Mihajlovič Eisenstein, Montaža, ekstaza: izbrani spisi, Cankarjeva založba Ljubljana, 1981, str. 186.