8. Mednarodni festival Rdeče zore

06 Mar 07 20:00 > 30 Mar 07 24:00 Seks, delo in družba (delo v nastajanju)
Otvoritev mednarodne skupinske razstave

Otvoritveni performans: Maja Savić (Srbija): Cigarette girl (besedila: Jet Moon)
Razstavljajo: Jelena Radić, Goca Belić in Milica Ružičić (Beograd), Julia Wieger, Elke Auer, Eva Jantschitsch, Esther Straganz in Eva Egermann (Dunaj).
Projekt Seks, delo in družba je zbral skupino kuratork, umetnic in aktivistk iz Beograda in Dunaja. Raziskuje probleme seksualne industrije, ki je v Srbiji nelegalna. Poleg tega projekt izpostavlja izkoriščanje žensk, ki ga lahko v sodobni družbi v različnih oblikah prepoznamo tudi kot problem zvodništva (trgovanja z ženskami).
Projekt je zasnovan kot delo v nastajanju, kar pomeni, da udeleženke obenem raziskuje in umetniško prevrednotijo tematiko. Projekt sestoji iz teoretične analize prostitucije in zvodništva (dojemanje moči, posedovanja, želje, spola itd.) in raziskave, ki bo izvedena v obliki sestankov z različnimi predstavniki oblasti in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problemi prostitucije in zvodništva. Raziskava se bo vršila tudi na internetu in lokacijah, kjer se vrši prostitucija.

Sledi zapis pogovora med gostujočima kuratorkama, Ivano Marjanović in Vido Knežević iz Galerije Kontekst v Beogradu:
Ivana: Zakaj sva tukaj?
Vida: Po srečanju z Jadranko iz Galerije Alkatraz, ki nas je povabila, da sodelujemo na festivalu Rdeče Zore z razstavo na temo prostitucije in trgovanja z ženskami, smo se odločile, da ne sprejmemo klasičnega kuratorskega načina dela. Dogovorile smo se, da ne bomo izbirale že obstoječih umetniških del, ki ustrezajo konceptu, temveč da bomo povabile skupino umetnic in aktivist, ki bodo temo raziskovale skupaj, na ta način pa posebej za to priložnost oblikovale nova dela. Čeprav je takšen projekt težje izvedljiv, je produktivnejši v smislu raziskovanja, razmišljanja in političnega angažmaja. Z delom bomo nadaljevale tudi po ljubljanski razstavi in razstavo maja 2007 predstavile tudi v Beogradu. Razstava v Galeriji Alkatraz je zgolj začetni korak v našem raziskovanju.
Ivana: Pomembno je poudariti, da smo povabile umetnice iz Beograda in Dunaja z namenom, da raziščemo način razmišljanja v različnih okoljih, ki imajo drugačne zgodovinske, družbene in politične poglede na to temo.
Vida: Kako razmišljaš zdaj, po določenem času raziskovanja, o prvotni ideji projekta? Spomnim se, da sem po začetnem spoznavanju ljudi, ki se ukvarjajo s tematiko prostitucije, in po pogovorih s sodelavkami iz Dunaja dojela, da smo povsem neinformirane in da v Srbiji prostitucija ni tema, o kateri bi se javno razpravljalo. Nismo poznale izraza seksualna delavka oz. seksualni delavec, nismo poznale strokovnih in aktivističnih diskusij o seksualnem delu kot svobodni izbiri za nekatere in prisilnem izkoriščevanju za druge.
Ivana: Ja, prav imaš… O prostituciji je pomembno govoriti javno. Priznat moram, da od samega začetka nisem bila prepričana, kako k temi pristopiti, saj izhajamo iz popolnoma drugačnega okolja – okolja belih, izobraženih deklet z več ali manj urejenim življenjem – kot denimo romska seksualna delavka, ki dela na ulicah Beograda, ki v Srbiji nima nobenih možnosti. Seveda je to samo eden od možnih pogledov: seksualno delo je zelo kompleksna tema in zato obstajajo različne zgodovinske, družbene, psihološke, ekonomske itd. perspektive. Niso vse seksualne/i delavke/ci siromašne/i. Razmišljanje o seksualnem delu nas je pripeljalo do tega, da s teh vidikov analiziramo lastna življenja in razmišljamo o tem, kako zelo je ekonomija seksa vpeta v našo lastno zgodovino. Med raziskovanjem so se avtoricam porajala mnoga vprašanja: