Nikolai Jeffs

24 Dec 05 21:00 > 08 Jan 06 24:00 multimedijska in postprodukcijska inštalacija

Življenje se konča s smrtjo avtorja Nikolaja Jeffsa je multimedijska in postprodukcijska inštalacija, ki kombinira grafiko, slikarstvo, dokumentarni video in razne ready made objekte, ki so vzeti iz zgodovine umetnosti, medijev, poezije, filozofije, vsakdanjega in korporativnega življenja…
Po eni strani delo odpira vprašanja, povezana z temeljnimi pogoji tako individualnega kot tudi družbenega življenja in zgodovine. Napeljuje nas k odkritemu soočenju z njimi. Na primer, idolizacija, značilna tako za umetnost kot tudi za sodobno družbo, prelaga breme tvornega družbenega delovanja onkraj slehernika in ustvarja hierarhijo med zgodovinsko pomembnimi in nepomembnimi ljudmi. Ob tem pa sam proces postvarjenja spreminja ljudi v predmete, odnose med njimi pa v odnose med predmeti, fetiši in maliki. Medijski blitz oziroma bliskovita menjava vsakodnevnih novic daje lažen občutek zgodovinskega razvoja. Veliko se zgodi toda nič se ne spremeni.
Inštalacija opozarja, kako nas čas in življenje vlečeta naprej, kljub temu pa ostajamo zmrznjeni v stalni sedanjosti. Žal velike zgodbe oziroma verske, umetniške in politične ideologije razvoja, emancipacije in utopije ne ponujajo rešitve, ker so praviloma transcendentno naravnane. Čas osvoboditve prelagajo v nikoli doživeto prihodnost objektov, ne pa subjektov lastnih in nikakor ne neskončnih življenj. Pa vendar, polno živeto in kreativno življenje implicira, da igro, svobodo in utopijo udejanimo v tem in ne na onem svetu vsem družbenim ter naravnim nujam navkljub:

»Religija so sanje človekovega duha. Toda tudi sanj ne najdemo v niču ali v nebesih, ampak na zemlji – v kraljestvu dejanskosti, samo da dejanskih stvari ne vidimo v luči dejanskosti, ampak v očarljivem siju imaginacije in samovolje…Seveda pa je za ta čas, ki daje prednost podobi pred rečjo, kopiji pred originalom, predstavi pred stvarnostjo, videzu pred bistvom, sprememba prevara, absolutno zanikanje ali že kar brezbožna profanacija; zakaj sveta je samo iluzija, profana je zgolj resnica. Samo v očeh tega časa svetost narašča v isti meri, kot se manjša resnica in narašča iluzija, zato je najvišja stopnja iluzije tudi najvišja stopnja svetosti.« (Ludwig Feuerbach).

Ob vsem tem inštalacija Življenje se konča s smrtjo s tematiko in tehniko izbire in montaže posega v obstoječi svet umetnosti. Dandanes velika večina umetnosti namreč še vedno nastaja v kontekstu religioznega in/ali utopičnih praks in verovanj, toda svet umetnosti praviloma ignorira tako eno kot drugo. S tem nastopa na eni strani kot reakcionaren na drugi pa kot reformističen, vedno pa kot omejujoč glede na prikazovanje dejanskega bogastva sodobnega življenja

Za pomoč pri realizaciji projekta bi se Nikolai Jeffs rad zahvalil Andreju Pavlišiču, Iztoku Sitarju-Ninelu, Nini Kozinc, Ani Kovač, Jani S. Rošker, Aurori Fonda, Jasni Rackov in Jadranki Ljubičič.